Otroci

Skrivnost glasbe

Fascinantno poplesovanje molekul

Pesmi nas lahko spravijo v jok in popeljejo množice v ekstazo. Kako je to mogoče? Raziskovalci ugotavljajo, kako se fizikalno valovanje spreminja v občutke – in kako se je najskrivnostnejša umetnost v starih časih sploh razvila. Je človek šele z glasbo poslal družbeno bitje?

Glasba je najbolj nenavadna umetnostna zvrst, kar jih je človek kdaj razvil. V nasprotju s slikarstvom, poezijo ali kiparstvom ne upodablja sveta. Akord ne pomeni nič, melodija nima smisla.

Glasba je v svojem bistvu čista matematika – predvidljivo zračno valovanje, katerega frekvence se seštevajo po fizikalnih zakonitostih. A kljub temu tiči v njej svojevrsten čudež: matematika se spreminja v občutke.

Glasba lahko seže do dna duša. Le redki ljudje so imuni na njeno magičnost. Naj se zdi nizanje tonov še tako brez smisla, se mu noče odpovedati nobena kultura. Ne glede na to, ali gre za glasbo gamelan iz Indonezije, dvotonsko grleno petje nomadov iz sibirske Tuve ali čudežno mogočni sopran Marie Callas, glasba premika, izziva, očara.

A kako je to mogoče? Zakaj zleze energični ritem človeku pod kožo? Kako prebudi en akord otožnost in hrepenenje, drugi pa občutek zmagoslavja? V čem je smisel vsega tega žvrgolenja in bobnenja?

In, končno: kaj natančno je pravzaprav glasba? Zakaj obstaja ta nenavadna zveza med števili in zvoki? Kdaj in zakaj je človek začel z njimi muzicirati?

Psihologi, raziskovalci možganskega delovanja, matematiki in glasbeni strokovnjaki poskušajo zdaj priti zadevi do dna z metodami sodobne znanosti. Glasba je, tako se zdi, veliko več kakor prosto brezdelje. Vedno bolj jasno je, kako tesno je povezana s človekovo naravo in njegovim svetom.

Glasba je narava, ki se je spremenila v kulturo. Zvok votlega debla, žvižganje vetra, celo hrup, ki ga povzroči padajoč kamen, so osnova za to, kako človek zaznava glasbo in jo izvaja.

Melodije in ritmi delujejo natanko na tiste dele možganov, v katerih se zbujajo občutki žalosti, veselja in hrepenenja. S tem se kaže, da glasba odpira vrata v svet občutkov.

Človeški možgani začnejo zaznavati glasbo zelo zgodaj: že nekaj mesecev stari dojenčki lahko že ločijo harmonično glasbo od disonančne.

Korenine glasbe segajo vse do začetkov ločitve človeka od živalskega sveta. Preden je spregovoril prvo besedo, naj bi bila glasba arhetipski način izražanja človeške kulture.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *